Opaziti je, da številni distributerji nekaterim produktom, ki vključujejo magnezijev klorid, pripisujejo številne učinke na zdravje. Medicinsko označevanje bi torej takšne izdelke uvrstilo med zdravila. Za prehranska dopolnila namreč takšne trditve še zdaleč niso dovoljene. Posledično se potrošnikom priporoča, da so pri nakupu pa tudi pri uživanju tovrstnih sredstev kar se da previdni.
Dejstvo je tudi, da pomanjkanje magnezija pri zdravem človeku z običajnimi življenjskimi ter prehranjevalnimi navadami do sedaj še ni bilo dokazano. Zato pri zdravih osebah ni dokazanih potreb po uživanju prehranskih dopolnil z magnezijem.
Magnezijev klorid je samo ena od oblik magnezija
Magnezij je najpogosteje označen kot mineral oziroma hranilo, ki je ključno za delovanje telesa. Pomemben je za zdravo živčevje, kosti ter mišice, pomaga pri sproščanju energije iz hranil, obenem sodeluje v reakcijah presnove telesa.
Magnezijev klorid pa je samo ena od oblik magnezija, ki jih lahko uporabljamo v živilih, kamor so lahko vključena tudi prehranska dopolnila. Vedeti pa moramo, da se ravno tej obliki pripisuje vrsta nepotrjenih zdravstvenih in celo medicinskih trditev. Slednje neredko zavaja kupce oziroma potrošnike. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da lahko zaradi prekomernega vnosa magnezija prihaja do nezaželenih učinkov na naše zdravje.
V obliki česa se lahko magnezij dodaja živilom
Živilom Evropske unije je magnezij dovoljeno dodajati v obliki karbonata, klorida, acetata, soli citronske kisline, sulfata, glukonata, glicerofosfata, soli ortofosforne kisline, laktata, oksida in hidroksida. V vseh omenjenih oblikah je magnezij vodotopen pa tudi biološko razgradljiv.
Naravno se magnezij nahaja v živilih živalskega ter rastlinskega izvora. Njegov prekomerni vnos s hrano je manj verjeten. Posledično neželenih stranskih učinkov pri zdravih ljudeh praviloma ni. Po drugi strani pa se magnezijeve soli, na primer karbonat, sulfat ter klorid, nahajajo v prehranskih dopolnilih. Tovrstne soli so topne v vodi. Posledično se precej lažje absorbirajo v črevesju. V primeru prekomernega vnosa pa lahko povzročajo od odmerka odvisne nezaželene učinke.
Dobri naravni viri magnezija
Med dobre naravne vire magnezija se na primer uvrščajo oreščki, semena, špinača, stročnice, krompir, banane, polnozrnata žita. K pokrivanju potreb tovrstnega hranila učinkovito prispevajo še meso, ribe, mlečni izdelki, soja, kava in čaj. Če je magnezija v našem telesu premalo, je to lahko tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Hudo pomanjkanje lahko povzroči motnje delovanje srčnega ter skeletnega mišičja. Ne nazadnje tudi nagnjenja k mišičnim krčem.
Prekomerne količine zaužitega magnezija pa lahko na primer povzročijo prebavne motnje, na primer diarejo.
